Študija razvoja podeželja bo izdelana za območje JV Slovenije. Vključevala bo vseh 16 občin v regiji. Kot partner v projektu bodo v zastopani tudi predstavnik lokalnih skupnosti iz Hrvarške: občine Ozalj in Kamanje. Namen projekta je s pomočjo analizo stanja na podeželju, izdelati vizijo in cilje za razvoj podeželje v naslednjem programskem obdobju 2007 – 2013.  S pomočjo strateškega dela študije, bodo v nadaljevanju pripravljeni programi za dosego teh ciljev.  Opredeliti bo potrebno tudi nosilca razvoja, ki bo skrbel za realizacijo zastavljenih ciljev in pripravo programov za realizacijo le teh. Sestavni del študije je priprava dispozicij projektov s katerimi bo regija  kandidirala na razpisana sredstva 2007 – 2009 s poudarkom na medsosedskem sodelovanju - večino občin JV Slovenije leži ob schengenski meji. Ciljne skupine po posameznih prioritetnih področjih so:  mali podjetniki, gospodarskih družb, nosilci kmečkih gospodarstev. Zato je zelo pomembna promocija projekta, ki je sestavni del študije.

VODILNI PARTNER V PROJEKTU:

• Podjetniški center Novo mesto d.o.o.

• Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
• Kmetijska šola Grm
• Razvojni center Kočevje Ribnica
• Območna gospodarska zbornica Novo mesto

• Občina Kamanje
• Občina Ozalj

Globalni cilji projekta:

• Povečati podjetniško aktivnost na podeželju in s tem ohraniti vsaj sedanje stanje poselitve.
• Povečanje turistične privlačnosti in zanimivosti območja.
• Izboljšati življenjske pogoje prebivalstva na podeželju.
• Povečanje medsosedskega sodelovanja med prebivalci na obeh straneh mejah, ki bo lahko zaradi »trde« oblike schengenske meje okrnjeno.

Specifični cilj projekta:

• Povečati število malih podjetniških enot na podeželju. Po številu malih podjetnikov JV Slovenija še vedno zaostaja za poprečjem. Z razpadom večjih gospodarskih sistemov, pa so prav mala podjetja tista, ki bodo v prihodnje reševala gospodarsko situacijo.
• Oblikovanje programov za povečanje turističnega obiska na podeželju v regiji (predvsem povečanja števila gostov, ki bodo na območju ostali daljši čas).
• Oblikovanje programov za ohranjanje tradicionalnega izgleda kulturne krajine s pomočjo razvoja in ohranjanja t.i. večnamenskega  kmetijstva in kmetijske dejavnosti.
• Opredeliti nosilca razvoja podeželja oz. priprava pogojev razvoj stimulativnega podpornega okolja, ki bo sposobno zagotoviti podporo razvoju kmetijstva in podeželja ter bo na takšen način vplivalo na nastanek novih delovnih mest.
• Oblikovanje skupnih programov s sosednjimi občinami na Hrvaškem, s katerimi bo regija lahko v prihodnje kandidirala na razpisana sredstva EU

 

Ustreznost projekta glede na splošni cilj donacijske sheme;

 

Regija JV Slovenija (v kateri je združeno 16 občin), ima eno izmed najdaljših med slovenskimi regijami s sosednjo Hrvaško. Območje, ki je večinoma podeželsko,  zaradi bližine bodoče schengenske meje postaja vse bolj zapostavljeno.  Pri pripravi projektov na razpisana sredstva INTERREG IIIA je bilo čutiti pomanjkanje razvojne strategije območja, z opredeljenimi cilji in programi  za njihov uresničitev. Samo oblikovanje programov pa ni dovolj, zato je ena izmed temeljnih dejavnosti v študiji, doseči konsenz v regiji glede nosilca in izvajalca programov za razvoj podeželja v naslednjem programskem obdobju. Brez sodelovanja s sosednjo Hrvaško ne bo mogoče doseči želene kvalitete življenja prebivalcev na tem območju. Poseben poudarek bo dan medsosedskim programom, s katerimi bodo lahko lokalne skupnosti z obeh strani meja v prihodnje kandidirale na Evropska sredstva. Pri izdelavi študije bodo aktivno sodelovali tako slovenski kot hrvaški strokovnjaki. Na delavnice, ki bodo organizirane z namenom oblikovanja skupnih programov  bodo vabljeni  predstavniki sosednjih hrvaških občin in druge zainteresirane javnosti, ki bodo s svojim znanjem  prispevali k nastanku skupnih programov, s katerimi bosta obe strani v naslednjem programskem obdobju kandidirali na razpisana sredstva iz EU skladov. Novi programi so nujno potrebni za oživitev tega območja in pogoj če želimo preprečiti odhajanje prebivalcev iz tega območja.

 

Neposredni  koristniki študije bodo:

• Lokalne skupnosti, ki bodo s pomočjo dokumenta prišle do kvalitetnega nabora programov, z navedbo nosilcev za njihovo uresničitev, predračunskih vrednosti investicij s predlogom finančnih virov za zapiranje finančnih konstrukcij.
• Institucije, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja (Kmetijsko gozdarska zbornica, Kmetijska šola Grm) v povezavi z razvojem kmetijstva.
• Prebivalci, ki živijo ob schengenski meji, saj bodo z izdelano študijo dobili kvalitetni dokument s katerim bodo lahko pred pristojnimi ministrstvi upravičili zahteve po dodatnih sredstvih za financiranje  projektov povezanih z dvigom življenjskega standarda na tem območju.

 

Posredni koristniki študije:

• Ženske kot problematična zaposlitvena skupina. S padcem tekstila bo v Beli krajini ostalo brez dela 1000 oseb, od tega so večinoma ženske. Poprečna starost brezposelnih oseb je 40 let, so brez  izobrazbe oz. specialnih znanj s katerimi bi lahko v prihodnje konkurirali na trgu dela ali si ustvarili delovno mesto doma.  
• Mladi -  to posredno skupino koristnikov  je potrebno spodbuditi, da si bodo ustvarili  delovno mesto doma na podeželju. S tem se bo zmanjšal odliv prebivalstva s tega območja. Prav v malem podjetništvu so možnosti za nadaljnji razvoj in za odpiranje novih delovnih mest. Najbolj kritična situacija je ob schengenski meji, kje je zaradi predvidene trde oblike meje, slabo razvite infrastrukture in pomanjkanja podjetniških programov, občutiti nezadovoljstvo med prebivalci.
• Hrvaški strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvojem in nimajo ustreznih znanji in izkušenj pri pripravi projektov za kandidiranje na razpisana sredstva EU, zato jim bo sodelovanje na delavnicah in projektnih skupinah v pomoč, da si naberejo izkušnje za kasnejše samostojno delo. 

 

1.      Analiza stanja in opis predlaganih strategij, ciljev in ukrepov za razvoj podeželja na območju JV Slovenije za obdobje 2007 – 2013 s poudarkom na medsosedskem sodelovanju s hrvaškimi obmejnimi občinami 

2.      Programi in podprogrami  po prednostnih razvojnih usmeritvah in uskladitev prioritet z nacionalnimi dokumenti in strateškimi dokumenti EU

3.      Imenovanje upravljavca programov Trajnostnega razvoja podeželja v regiji     JV Slovenije za obdobje 2007 -2013 

4.      Priprava dispozicij projektov za kandidiranje na razpisana sredstva ARSKTRP, MKGP, EAGFF, INTERREG IIIA, LEADER (za kratkoročno obdobje  2007 – 2009) s poudarkom na izobraževalnih programih potrebnih za razvoj človeških virov 

5.      Promocijske aktivnosti

PROJEKTNA SKUPINA:

Partnerji v projektu se bodo sestajali na delovnih sestankih projektne skupine. Projektna skupina se bo sestajala predvidoma enkrat mesečno. Partnerji bodo na sestankih projektne skupine uskladilidotedanje delo in pripravili izhodišča za naprej.

Število srečanj projektne skupine (7x). Teme srečanj:

• Uvodno srečanje (predstavitev projekta, oblikovanje smernic za nadaljnje delo),
• Priprava strateškega dela naloge (aktivnosti, ki jih bo posamezni partner v okviru te dejavnosti izvedel).
• Uskladitev in priprava materialov za delavnico na temo strateškega dela študije.
• Priprava izvedbenega dela študije (vsak partner bo pripravili ukrepe in programe za svoje področje)
• Uskladitev in priprava materialov za izvedbeni del študije.
• Izdelava zaključkov
• Sinteza gradiv in priprava za zaključno delavnico.

 

 

• Uvodni razgovor s hrvaškimi partnerji
• Preveritev skupnih prioritet potrebnih za trajnostni razvoj podeželja
• Priprava skupnih projektov za kandidiranje na razpisana sredstva INTERREG IIIA, CARDS

Čas srečanja: 1 delovni dan za vsako srečanje

Kraj srečanja: Ozalj

TRAJANJE PROJEKTA

• Trajanje projekta bo 8  mesecev

 

 

SKUPNI UPRAVIČENI STROŠKI PROJEKTA:                                         81.941,21 EUR

FINANČNI PRISPEVEK PRIJAVITELJEV IN PARTNERJEV:                   8.194,12 EUR

PRISPEVEK IZ SREDSTEV PHARE                                                          73.747,09 EUR