1. SLOVENSKI KOLESARSKI KONGRES

Tudi v Sloveniji je nastopil čas za prvi kolesarski kongres, ki se je začel prav na prvi dan Evropskega tedna mobilnosti. Potekal je 16. in 17. septembra v Dobrovniku, majhni občini, ki v kolesarjenju vidi veliko zgodbo in se bo zapisala kot prva občina, ki je gostila Slovenski kolesarski kongres.

Prvi dan kongresa je bilo govora o kolesarski infrastrukturi, kolesarskem turizmu in kolesarjenju kot trajnostni mobilnosti. Nenazadnje pa smo tudi v praksi (na kolesu) doživeli radosti kolesarjev oziroma spoznali rezultate dela na področju kolesarske infrastrukture in kolesarskega turizma.

Govorci prvega dne so bili Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik, Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo, Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Ministrstvo za infrastrukturo (MZI), Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), in Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora.

Na kongresu smo se posvetili predvsem potrebam, težavam in pričakovanjem ob vzpostavljanju mreže kolesarskih poti. S tovrstno infrastrukturo Slovenija zaostaja za Evropo, a so obeti dobri. “Računamo, da bi Direkcija RS za infrastrukturo ob pomoči lokalnih skupnosti in črpanju evropskih sredstev do leta 2024 uredila 1.500 kilometrov kolesarskih povezav,” je med drugim izpostavil Willenpart. Slovenija bo zanje odštela kar 130 milijonov evrov in povezala skoraj vso državo.

“Država je leta 2018 sprejela pravilnik za državne kolesarske povezave, s katerimi je določila omrežje, v celoti dolgo približno 3.000 kilometrov, kmalu pa bomo prišli do začrtane številke,” je pojasnil Steklačič. Država naj bi še dodatno spodbujala intermodalnost – na železnicah so zgradili kolesarnice, kar spodbuja drugačen način potovanja v službo ali šolo.

Uradnemu delu je sledilo nekaj kilometrov ravninskega kolesarjenja od Dobrovnika do neokrnjene narave Bukovniškega jezera, kjer je potekala okrogla miza z naslovom Od kolesarskega turizma do trajnostne mobilnosti – kako skupaj razvijati Slovenijo v zeleno, zdravo, kolesarjem prijazno državo in odpirati poslovne priložnosti.

Poleg župana občine gostiteljice Marjana Kardinarja, Tomaža Willenparta (DRSI) in Gregorja Steklačiča (MZI) so na njej sodelovali še Bogdan Fink, direktor uspešno zaključene 27. kolesarske dirke Po Sloveniji, Simon Rosič, podžupan Občine Nova Gorica, Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor, Igor Lebar, vodja prodaje in kolesarski vodič, Thermal Hotel Balance, Lenti, Madžarska. Strokovne vsebine so organizatorji začinili še s prekmursko kulinariko in skrbjo za zdravje. Kolesarski kongres je bil namreč pravi način za polnjenje z energijo za začetek oz. nadaljevanje občinskih oziroma regijskih kolesarskih projektov.

Drugi dan kolesarskega kongresa je bilo govora o evropskih kolesarskih povezavah in varnosti. Potekal je v duhu trajnostne mobilnosti, cilj pa je predvsem povezovanje ljudi, ki se ukvarjajo s kolesarstvom. V razpravah smo se vsi deležniki zavzeli za tesnejše partnersko sodelovanje pri razvoju Slovenije v kolesarjem prijazno državo. Prav tako smo se zavzeli za čim boljši izkoristek evropskih sredstev v novi finančni perspektivi, torej v obdobju od leta 2021 do 2027.

Prvi slovenski kolesarski kongres je pokazal, kako pomembna je izmenjava mnenj med predstavniki države in lokalnih skupnosti, regionalnimi razvojnimi agencijami, projektanti kolesarske infrastrukture, kolesarji, prostorskimi načrtovalci, policijo in drugimi, ki so vpeti v razvoj kolesarjenja in Slovenije v kolesarjem prijazno državo.