Podjetje se lahko razvija le toliko, kolikor »rastejo« zaposleni, po znanju, izkušnjah, veščinah, osebni rasti. Prav slednja še zdaleč ni zanemarljiva. Tukaj pa tiči zajec v grmu, včasih se nam zdijo določene ovire na poti osebnega razvoja enostavno prevelike. Pozabljamo pa, da lahko svoje življenje kadarkoli spremenimo, le ozavestiti moramo nekoč davno sprejeto strategijo soočanja z življenjem ali neko prepričanje in enostavno sprejeti novo odločitev.

Judita Ledić je gradila svoje izkušnje na področju razvoja kadrov v mednarodno priznanih koncernih, kot je skupina Renault in Nissan. Izvaja motivacijske delavnice in treninge na področju vodenja ljudi, komunikacije, osebnostne in strokovne rasti ter je coachinja za srednji in vrhnji management. Je licencirana svetovalka Profiles International. Pri svojem delu uporablja znanja s področja transakcijske analize, kjer si je pridobila naziv »Transactional analyst – coach«. Pridobila je tudi naziv coacha „Expressive Arts Jungian Coach“ in uspešno končala dvoletni program na področju geštalt terapije z uporabo umetnosti – »Expressive Arts Therapy« pri dr. Avi Goren Baru, izraelskem izkušenem kliničnem in izobraževalnem psihologu, certificiranem terapevtu in mojstru pri uporabi psihologije v psihodinamski umetnostni terapiji.

Z Judito se je pogovarjal Aleksej Metelko.

Judita, dobrodošla na kavču. Ko sem poslušal tvoje predavanje sem začutil »brutalno« iskrenost, dotakneš se svojih osebnih zgodb, kar najbrž vzbuja različne občutke pri poslušalcih. Jih dojamejo pozitivno ali negativno in zakaj je temu tako?

Beseda brutalno je dobra iztočnica za to, da slikovito opišeš različne življenjske situacije, v katerih se znajdeš, ko si dostikrat prisiljen izstopiti iz cone udobja. Seveda pa se ljudje ob takšnih situacijah ne odzivamo na isti način. To je v veliki meri odvisno od naše osebnosti, naše miselne naravnanosti, odnosa do sebe, drugih, sveta, kjer se skrivajo naša prepričanja. Lahko se odzovemo tako, da zanikamo problem ali tako, da krivimo okoliščine in druge.

Lahko pa okoliščine sprejmemo in naredimo, kar je v naši moči, da spremenimo tok življenja v želeno smer. Včasih tudi samo s spremembo lastne perspektive gledanja.  

Navidezno nam je lažje, če prevzemamo vlogo žrtve in ne prevzemamo odgovornosti. In podobno se lahko tudi slušatelji odzovejo na mojo morda preveliko transparentnost v komunikaciji. Morda jih preveč spomni na njihovo situacijo, pa še niso pripravljeni na soočenje. Vendar verjamem, da je edina možna pot do slušatelja, iskrenost. Veliko bolj pristni smo tudi, kadar nekoga nagovorimo iz svojih izkušenj, vendar brez želje, da bi to prodajali kot sveto resnico. Kadar uspem vzpostaviti takšne vrste interakcijo s slušatelji, prav gotovo slišijo sporočilo, potem pa se lahko sami odločajo, kako ga bodo uporabili v svojem življenju.

Kakšna je osnovna razlika med potrebo in željo ter kako to uskladiti s svojim vrednostnim sistemom in poslovnimi pričakovanji?

Potrebe izhajajo iz naših instinktov po ohranitvi. Povezane so z občutki ugodja in neugodja in so ključna motivacija našega vedenja. Želimo se počutiti dobro, zato vedenje usmerjamo v zadovoljevanje naših potreb: po preživetju, ljubezni/pripadnosti, moči, svobodi in zabavi. V poslovnem okolju je zavedanje tega mehanizma motivacije zelo pomembno pri iskanju vzvodov za dvig zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih, ki je glavna »mantra« poslovnega okolja predvsem zadnjih 10 let. Vendar se zdi, da nam že zadovoljevanje potrebe po preživetju ne gre najbolje od rok, ko številni ne uspejo s svojimi plačami preživeti sebe in svoje družine. Da o spoštovanju in iskanju vzvodov za potrjevanje lastne vrednosti zaposlenih niti ne govorimo. Že pred desetletjem je bilo govora o tem, da je za mobilizacijo potenciala zaposlenih pomembno njihovo vključevanje v sprejemanje odločitev, vendar lahko pogosto zasledimo v podjetjih direktivno naslavljanje zaposlenih. In nenazadnje za zadovoljitev naše potrebe po zabavi, ni potrebno posegati po pristopih, ki so jih uvajale nekatere multinacionalke, ko so želele spodbujati kreativnost, kot so npr. namizni nogomet in podobne sprostitvene igre, zadostuje že preprosto vzpostavljanje sproščenih odnosov zaupanja, ko se lahko nasmejimo brez zadržka tudi svojim spodrsljajem. Želja pa je osnovno čustvo in z njo vzpostavljamo odnos do sebe, drugih in sveta, ko želimo nekaj postati doseči, imeti… Je psihološke narave in je povezana z  zadovoljstvom in nezadovoljstvom.

Zato je od učinkovitosti upravljanja z našimi željami odvisna kakovost našega življenja.

In tako ali drugače, so naše želje povezane z zadovoljevanjem naših potreb, ko npr. želimo shujšati, ker želimo poskrbeti za naše zdravje in počutje ali pa želimo biti bolj všečni in tako sprejeti in ljubljeni.

Podjetje se lahko razvija le toliko, kolikor »rastejo« zaposleni, po znanju, izkušnjah, veščinah, osebni rasti. Ko praviš, da brez osebnega razvoja ni poslovnega uspeha, kaj imaš konkretno v mislih?

Ravno to, da se zavedamo, kako s svojim vedenjem lahko vplivamo na učinkovitost realizacije svojih želja, ki jih znamo preoblikovati v cilje in jih potem z vso zavzetostjo tudi realizirati.  Predvsem pa, da se naša osebna moč skriva v naši iskrenosti do sebe in prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja. Da se zavedamo, da imamo v vlogi vodje velik vpliv na mobilizacijo potenciala zaposlenih in izgradnjo odnosov spoštovanja in dobrega počutja. Da se zavedamo, da z ustrezno komunikacijo in tudi z ustreznim postavljanjem meja, gradimo svojo močno podporno socialno mrežo, ki bo pomembna garancija našega uspeha tako v poslovnem kot privatnem življenju.

Poleg tega, da si trenerka, predavateljica in svetovalka na področju razvoja kadrov in vodenja, si tudi coach po Jungian in transakcijski analizi (TA). Lahko kaj več poveš o tem? V kakšnih primerih uporabiš ti metodi, kako to poteka in kaj oseba na drugi strani s tem pridobi?

Transakcijska analiza je teorija osebnosti in sistemska psihoterapija za osebnostno rast in osebnostno spremembo, je tudi zelo dobra za analizo komunikacije oz. transakcije med sogovorniki. V poslovnem okolju jo uporabljam za razumevanje komunikacije oz. odzivov sogovornika ter ozaveščanje lastnega stila komunikacije in spreminjanje toka komunikacije v želeno smer.  Izhaja iz opredelitve naše osebnost v obliki treh ego stanj (relativno stabilnih odzivov v obliki povezanega mišljenja, čustvovanja in vedenja) starša, otroka in odraslega. Naše odzive v komunikaciji lahko opazujemo in nadziramo v povezavi s transakcijami med ego stanji sogovornikov. Ali enostavno povedano, npr. če nekoga nagovorim iz ego stanja starša, ki je negativno kritičen (kot je bil morda moj oče; žaljiv, ukazovalen, kar je nezavedna uporaba prevzetih strategij v komunikaciji), nagovarjam pri drugem ego stanje otroka (kot je npr. mene v otroštvu moj oče) in praviloma dobimo odgovor iz nagovorjenega ego stanja. V tem primeru je to lahko kesanje ali uporništvo. Ker je smisel komunikacije sprememba obstoječega stanja v želeno, se moramo vedno vprašati, kakšen odziv želim doseči in temu primerno nagovarjati sogovornika.

Zelo zanimivo, pa Jung?

Kot veš, je 80% našega vedenja nezavednega. Če se izrazim v jeziku transakcijske analize, sta ego stanje starša in otroka plod socializacije in prevzemanja ter oblikovanja strategij soočanja s svetom, ki so postale nezavedne. Ali so tudi učinkovite? Velikokrat niso. Saj poznate ta občutek, da se vam v življenju ponavljajo izkušnje, s katerimi niste preveč zadovoljni. To je zanesljiv znak, da v vašem nezavednem obstaja vzorec, prepričanje, nezavedna strategija, ki vas pelje v neželene izide, neuspešne realizacije vaših želja. Vendar tako kot smo nekoč sprejeli neko strategijo soočanja z življenje, jo lahko kadarkoli tudi spremenimo, samo ozavestiti jo moramo in sprejeti novo odločitev. In v tem se skriva vzvod za naš osebni razvoj. Bolj ko ozaveščamo lastne vzvode naših neučinkovitih vedenj in jih spreminjamo v bolj produktivna, bolj osebnostno rastemo in izboljšujemo kakovost lastnega življenja, kajti bolj smo učinkoviti v realizaciji svojih želja in samo-realizaciji. Naše nezavedno nam komunicira v simbolih, metaforah, skozi sanje, … Zato v Jungian coachingu uporabljamo jezik nezavednega. S pomočjo slike, ki jo narišemo ali fotografije, ki v nas sproži asociacije, gline, ki spregovori izpod naših prstov ali giba, ki sprosti skrite občutke v našem telesu, ozaveščamo skrite nezavedne odločitve, prepričanja, bolečine in s tem dajemo prosto pot novim, bolj produktivnim odločitvam in krepimo lastno osebno moč, moč ego stanja odraslega, ki na svet ne gleda skozi očala preteklosti temveč sedanjega trenutka. Na delavnicah velikokrat povežem temo z asociacijami udeležencev na fotografijo, z izdelavo kolaža, z izražanjem v simbolih. Individualni ali skupinski coaching pa prepletam tako z uporabo pristopa transakcijske analize, kot izražanja s pomočjo umetnosti in giba.

Ko človek raziskuje samega sebe, ko se poglobi v notranjost z željo razviti svojo osebno moč, svoje želje in potenciale, naleti na različne ovire. Če bi lahko dala na skupni imenovalec, katere tri so tiste, ki nas najbolj ovirajo pri našem osebnem razvoju? Česa se najbolj »bojim«, če sem uporabil pravo besedo?

Najbolj se bojimo tega, da ne bi bili dovolj dobri, vredni, da bi bili sprejeti, kar je povezano z našo potrebo po ljubezni-pripadnosti. Zato si tudi zelo prizadevamo skriti svoje šibke točke, ne samo pred drugimi, ampak tudi pred samim sabo.

Evolucijsko smo kot družbena bitja, pripadniki skupine lažje preživeli in se razvijali. Tako se je oblikovala naša vrsta, nastala civilizacija. Narava je vtisnila v naše gene nagon po preživetju, zato smo tako občutljivi na sprejemanje. Če pa se samo za trenutek ustavimo in pomislimo, kje smo danes, v svetu, kjer kapital narekuje tekmovalnost in individualizem, lahko razumemo naraščajočo anksioznost, odtujenost in depresivnost sodobnega človeka. Saj globoko v sebi vemo, da smo varni, če smo povezani in če se podpiramo, če se združeno soočamo z življenjskimi izzivi, vendar je težko v poslovnem okolju oblikovati prave time, kjer člani tima s  svojo sinergijo dosegajo cilje, na podlagi medsebojnega spoštovanja, dopolnjevanja in sprejemanja ter podpore pri doseganju ciljev. Kjer se počutijo varne in sprejete ter predvsem lahko potrjujejo svojo vrednost in rastejo v ozračju medsebojnega zaupanja. Zakaj tako preproste stvari zvenijo tako idilično? Ker se je kapital v tej točki znašel v svojem notranjem konfliktu. Tekmovalnost in individualizem ali sodelovanje in sinergija skupine? Kaj pravite, kaj bo na koncu prevladalo? Jaz sem nepopravljivi optimist, mi pravijo moji prijatelji. Kaj so naše ovire, ki stojijo na poti do naše osebne moči? Naše nezavedne strategije, naša prepričanja, naš odnos do sebe drugih in sveta.

Tematika osebne rasti je lahko včasih tudi nehvaležna do izvajalca, recimo predavatelja ali trenerja. Ljudje radi rečejo, da to vse že vedo. Pa je res tako ali se jim samo zdi? In če vemo, ali tudi delujemo tako? Kako težak je prenos teorije v prakso?

Strinjam se, da je nehvaležno s to tematiko stopati v poslovni svet, ki želi hitre spremembe. Osebnostna sprememba se ne zgodi čez noč, vendar je potrebno na glas spregovoriti o temah, ki so še kako aktualne in od njih ne moremo bežati.

Izgorelost je bolezen sodobnega trenutka in kot vse duševne bolezni kulturno in družbeno pogojena.

Depresivnost nas spremlja na vsakem koraku, bežimo v virtualni svet in pristne odnose nadomeščamo z »liki« na družabnih omrežjih, občutek osamljenosti in praznine v duši pa v omami s pomočjo različnih drog in ne pozabimo, kako domač nam je alkohol. Vendar bo kapital izgubil bitko na področju povečevanja produktivnosti, če ne bo vrnil človečnost tistim, ki ga oplajajo. Kajti neizmerno energijo zaposlenih lahko sprosti in aktivira samo  tako, da jih začne obravnavati kot enkraten in dragocen človeški kapital.
Ljudje  želimo spremembo, želimo se počutiti dobro, ne pozabite, da je to zapisano v naših genih, zato vsi iščemo pot do sebe. Eni hitreje, drugi počasi in bolj previdno. Mene zlasti veseli, da so mladi pri tem že zelo zgodaj radovedni in si zastavljajo prava vprašanja.

Judita, hvala, da za tvoj čas in prijeten pogovor. Se že veselim naslednjega srečanja, tukaj na kavču.

 

 

 

 

 

 

 

Utrinki z dogodka:

PRIJAVA NA NOVICE

Želiš biti obveščen o aktualnih dogodkih, seminarjih, izobraževanjih in delavnicah?

Morda vas zanima tudi:

Vabilo podjetjem k objavi storitev za pametna mesta

Vabilo podjetjem k objavi storitev za pametna mesta

Vabilo podjetjem k objavi storitev za pametna mestaMinistrstvo za javno upravo in Skupnost občin Slovenije pozivata različne deležnike k sodelovanju na napovedanem razpisu Ministrstva za javno upravo za pametna mesta in skupnosti. V okviru tega vabijo podjetja, da...

Razvojni center Novo mesto d.o.o.

Podbreznik 15
SI-8000 Novo mesto

Javne informacije in CGP

CGP katalog najdete tukaj.

Logotipe najdete tukaj.

Katalog informacij javnega značaja najdete tukaj.

Delovni čas

Vsak delovnik od 7.00 do 15.00

Spremljajte nas na Facebook-u.

Pin It on Pinterest

Share This