Nik Škrlec je igralec, Youtuber in voditelj kviza Male sive celice. V prostem času tudi državni prvak v pomnjenju, rekorder v recitiranju decimalk števila π in (zaenkrat še neuradni) rekorder v sestavljanju Rubikovih kock…pod vodo…z enim vdihom.

Z Nikom se je pogovarjal Aleksej Metelko.

Mi, »navadni smrtniki«, vedno z velikim zanimanjem vzamemo v roke Guinnessovo knjigo rekordov in uživamo v prebiranju, kako pa je na drugi strani? Ti se pripravljaš, da podreš rekord, kajne? Lahko poveš kaj več?


Zdaj že praktično dve leti napadam rekord v številu sestavljenih Rubikovih kock pod vodo z enim vdihom. Iskreno bi lahko Guinnessovega (6 kock) podrl kadarkoli, ker pa bi rad hkrati podrl tudi neuradnega (10 kock), se je vse skupaj malo zavleklo. Na Youtube kanalu vse skupaj dokumentiram v seriji Projekt: Rekord in v resnici sem vesel, da lahko gledalci spremljajo goro neuspehov, ki bo potem nekoč pripeljala, upam, do uspeha.

Gotovo! Si tudi državni prvak v pomnjenju števila Pi, trenutno znaš na pamet povedati kar 10.000 decimalk, če se ne motim. Katere tehnike urjenja spomina uporabljaš, ali prevladuje tehnika »Palače«? Lahko deliš kaj več o tej metodi oz. o metodah, ki jih uporabljaš sam?

Moj tekmovalni rekord je 3141 decimalk, podrl ga je Lev Rus s 3333 decimalkami. Trenutno jih znam 9999, letošnje tekmovanje pa je bilo zaradi epidemije odpovedano tik pred zdajci, tako, da čakam na boljše čase.

Vsi moji spominski podvigi so povezani z antično tehniko pomnjenja, imenovano palača spomina, ki izkorišča lastnosti našega spomina in ga na nek način ukani, da si zapomni praktično vse relativno hitro. Prostor in čute s temi tehnikami uporabimo zato, da ustvarimo bogate domišljijske podobe, ki so potem sidrišče snovi, ki si jo želimo zapomniti. Predvsem je vse skupaj zelo zabavno, zato mi je tudi v takšno veselje. 

Vem, da si tudi sam podjetnik, v nekem trenutku si se odločil za svojo samostojno pot. Se spomniš trenutka, ko si sklenil, da greš na svoje? Je realnost enaka pričakovanjem?

Ha, če bi bil samo trenutek, bi se mi zdela to nepremišljena poteza.

Sam sem odločitev za samostojno pot premleval kakšni dve leti in ko sem se zanjo naposled odločil, so me najprej spreleteli bolj grozni občutki, kar je bilo ravno nasprotno od pričakovanega.

To je bil samo prvi čustveni odziv, predvsem sem se prvič soočil z negotovostjo, kar je bilo zame precej težko, ampak potem sem zadihal in lahko rečem, da se trenutno v svoji koži res dobro počutim. Veliko mi pomeni, če sem gospodar svojega časa, rad sem vključen v celoto dela in na samostojni poti je takšnih priložnosti ogromno. 

Lepo si to povedal in nisi edini, ki je imel takšno izkušnjo, kar nekaj novopečenih podjetnikov gre čez to »negotovo« fazo. Predvidevam, da si pri delu, ki ga opravljaš kljub situaciji COVID-19 dokaj omejen, priložnosti za nastope najbrž ni toliko, kot recimo v lanskem letu, kako rešuješ to težavo?

Ja, ker je veliko mojega dela povezanega z nastopanjem v živo, z dogodki, je bila celotna korona situacija zame velik šok. Osebno iščem možnosti, da lahko še vedno delam – če jih ni, jih poskušam ustvariti. To drugo je najbrž pomembneje, ker smo se vsi znašli na točki, ko je večina poznanih navad izginila in nas prisilila, da se prilagodimo.

Sam sem izjemno hvaležen za ves čas, ki sem ga prej posvetil spletu in video vsebinam, prej je bil to moj hobi, zdaj pa me praktično rešuje. Tudi televizija in priložnosti povezane z njo so mi v tem času odprle nova vrata in za njimi svet, ki ga raziskujem. Včasih sem imel težave, ker sem počel preveč različnih stvari. V tej krizi pa je ravno to moja samozavest in opora. 

Sam si zelo rad in zelo pogosto postavljaš različne izzive (cilje), ki so težko dosegljivi, na koncu pa jih vendarle dosežeš. Kako pomembno se ti zdi za posameznikov razvoj postavljanje in doseganje ciljev? Kako visoke cilje si je smiselno postaviti?

To je lahko zelo zanimiv dialog s samim seboj. V tem smislu sem hkrati naiven in “prizemljen”. Vem, da obstajajo omejitve in okviri vsakega posameznika, hkrati pa verjamem, da lahko dosežem vse, če se za to odločim in temu posvetim svoj čas ter energijo. V vsakem primeru je postavljanje ciljev tudi veščina in najbolje se je naučimo tako, da si jih začnemo postavljati. Tako hitro spoznaš, s kom delaš – s sabo, čeprav pa o sebi v tem smislu rad razmišljam kot o drugi osebi, tako hitreje vidim, kje je težava. Če bi recimo rad svojega najboljšega prijatelja pripravil do tega, da si zapomni 10.000 decimalk števila pi, bom začel počasi. Najprej bom sploh preveril, če ga to zanima. Enako naredim pri sebi.

Neiskrenost do sebe je velikokrat prva ovira. Možno, da nečesa v resnici sploh ne želim.

V primeru, da mojega najboljšega prijatelja oz. mene zadeva zanima in da se je pripravljen zares lotiti dela, pa bom njegov krovni, glavni cilj razbil na najmanjše možne etape in poskrbel, da bo do njega počasi napredoval. Tako nek nedosegljiv cilj, ki ga niti ne vidimo pred sabo in lahko zato velikokrat odnehamo, spremenim v njemu manjše etape, ki ga motivirajo in usmerjajo na pot do glavnega cilja. Z enako skrbjo, kot si jo zdaj predstavljamo do svojega najboljšega prijatelja, ki mu pomagamo do uresničitve njegovega cilja, se mi zdi, da je dobro pristopati tudi do sebe. Prijazno. Tako noben cilj ni previsok, če do njega vodi dovolj majhnih in prizemljenih stopničk.

Na Startup vikendu Novo mesto si tako lepo povedal, v smislu, da nas poraz ali neko razočaranje nad določeno situacijo oz. neuspehom, ne sme ustaviti, ampak moramo slediti svojim ciljem naprej. Lahko malce globje zaideva v to temo in kdaj si ti nazadnje preskočil večjo oviro?

Kadar se doma igramo družabne igre, vsi mislijo, da obožujem zmage. V resnici imam zelo rad igro samo, v tej pa ni tako pomembno, če zmagaš ali izgubiš, meni je najbolj zanimivo, če lahko razvozlam sam sistem in se enostavno igram ter v tem uživam.

V življenju je vse seveda bolj zapleteno, ampak podobno radost do igre poskušam gojiti pri delu s samim sabo. Rad se učim novih stvari. Ne toliko zaradi tega, da bi jih znal, ampak, ker uživam v procesu in ker vem, da me lahko nauči še ogromno drugih malenkosti, ki mi bodo prišle prav povsod.

In, če se ves čas poskušaš učiti česa novega, potem se zelo hitro navadiš na neuspeh. To je v resnici prvi pokazatelj, da se lotevaš nečesa novega in je pravzaprav znak, da si na dobri poti. Neumno je pričakovati, da se boš lotil nečesa neznanega in kar takoj vse razumel, povsod zmagoval, dosegal uspehe. Če se ničesar ne lotiš, imaš samo izkušnjo poznanega udobja, ne veš, kaj vse je mogoče. Če pa se podaš na nove poti, lahko nabereš izkušnje malih zmag. Spomnim se, kako sem najprej gledal tri žogice in si mislil, da ne bom nikoli žongliral. Potem sem prijazno vztrajal in danes jih v zrak mečem šest. Spomnim se, da sem mislil, da je Rubikova kocka nerešljiva in da sem porabil kakšen teden, da sem jo sestavil v petih minutah. Danes jo sestavim v petnajstih sekundah. Te male zmage potem v meni gradijo samozavest. Zaradi njih vem, da lahko premagam ovire in da z vztrajnostjo lahko dosežem nedosegljivo. Čeprav so iz na videz banalnih področij, čeprav so spomini na žogice v zraku in kocke v rokah, me z gotovostjo vase navdajajo tudi pri drugih, večjih, življenjskih izzivih. Vem, da lahko! In tudi tega se je treba naučiti. Če si to govoriš kar tako, na pamet, ti nihče ne bo verjel, kaj šele sam sebi. Moja večja ovira, s katero se trenutno igram, pa je gotovo meja šestih minut in pol pri zadrževanju sape. Sem tik pred tem, da jo preskočim. Sem namreč strasten potapljač na vdih in že nekaj let se butam ob ta zid, zato sem zelo vesel, ker čutim, da bo kmalu padel. Nisem še našel načina, že kakšen mesec preizkušam različne pristope, ampak počasi se mi svita, kje bodo vrata in kako naj se zadeve lotim. 

Za konec, kaj je tvoj naslednji izziv, kakšen nor rekord lahko pričakujemo v naslednjih mesecih od Nika Škrleca? Slišim, da želiš izdati tudi knjigo?

Moj največji izziv bo počitek decembra ali januarja. Naučil sem se, da je to najbrž še bolj pomembno kot nenehno delo, zato se zdaj pripravljam na oddih.

V tem času se je še posebej težko prepričati v to, vsaj meni, ker smo v nepredvidljivih časih, ampak tudi za odmik je potrebno zaupanje vase. Bom pa v tem času napolnil baterije, da lahko potem zares začnem z delom na knjigi o spominu. Veliko se ukvarjam z njim in vem, da imajo sicer ljudje kup napačnih predstav, ki otežujejo pomnjenje in delo s spominom. Vem, da je lahko zabavno, učinkovito in hitro, zdaj pa bi to rad prenesel tudi do drugih. Bomo videli, kako in kdaj mi to uspe, vsekakor se veselim poskušanja. 

Nik, hvala, za tvoj čas in prijeten pogovor. Se že veselim naslednjega srečanja, tukaj, na kavču.

 

 

PRIJAVA NA NOVICE

Želiš biti obveščen o aktualnih dogodkih, seminarjih, izobraževanjih in delavnicah?

Morda vas zanima tudi:

Vabilo podjetjem k objavi storitev za pametna mesta

Vabilo podjetjem k objavi storitev za pametna mesta

Vabilo podjetjem k objavi storitev za pametna mestaMinistrstvo za javno upravo in Skupnost občin Slovenije pozivata različne deležnike k sodelovanju na napovedanem razpisu Ministrstva za javno upravo za pametna mesta in skupnosti. V okviru tega vabijo podjetja, da...

Razvojni center Novo mesto d.o.o.

Podbreznik 15
SI-8000 Novo mesto

Javne informacije in CGP

CGP katalog najdete tukaj.

Logotipe najdete tukaj.

Katalog informacij javnega značaja najdete tukaj.

Delovni čas

Vsak delovnik od 7.00 do 15.00

Spremljajte nas na Facebook-u.

Pin It on Pinterest

Share This