Podpis Dogovora za razvoj regij predvidoma v jeseni

Na Razvojnem centru Novo mesto sta se včeraj odvijali 5. redna seja Razvojnega sveta regije JV Slovenija in 49. redna seja Sveta regije JV Slovenija. Med osrednjimi točkami so bile izvajanje kohezijske politike in razvoj regij, predstavitev programa evropske kohezijske politike v Sloveniji v obdobju 2021-2027 in implementacija regionalnega razvojnega programa (RRP) skozi Dogovor za razvoj regij v novem programskem obdobju.

Andreja Katič, državna sekretarka na novoustanovljenem ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, pristojna za regionalni razvoj, je člane obeh svetov seznanila, da bo uredba, pomembna za Dogovor za razvoj regij, predvidoma sprejeta aprila. »V tem času ne bomo čakali, ampak bomo skupaj z regijami, regionalnimi razvojnimi agencijami, sodelovali pri pripravi poziva ter bomo sočasno z resorji in regionalnimi agencijami usklajevali, da ne bo prihajalo do anomalij, do katerih je prihajalo v preteklosti,« je dejala Katičeva in napovedala bolj enotna pravila pri projektih različnih ministrstev, prijavitelje pa opozorila na pripravo regijskih, ne zgolj občinskih projektov, ki bodo

 dovolj pripravljeni, da se jih lahko uresniči v začrtanem času. Poziv za Dogovor za razvoj regij, ki ga za JV Slovenijo spremlja, koordinira in poroča Razvojni center Novo mesto, bo predvidoma objavljen junija, jeseni pa naj bi ga ministrstvo in razvojni svet regije že tudi podpisala.

(Tonska izjava: Andreja Katič)

Na Razvojnem centru Novo mesto pozdravljajo potezo ministrstva, da že v času priprav vključuje partnerje, ki so tako sproti obveščeni o aktivnostih ter se nanje lažje pripravljajo in odzovejo. V regiji JV Slovenija so tako že lani zaključili s pripravo RRP in vanj vključili 61 projektov. »Ti nakazujejo, s katerimi vsebinami se mora regija ukvarjati, nekateri projekti pa so tudi že pripravljeni. Vemo, katere so naše prioritete, tako da ocenjujem, da je regija pripravljena,« je poudarila Mateja Jazbec, namestnica direktorja Razvojnega centra Novo mesto. Kot je dodal Gregor Macedoni, predsednik obeh svetov in župan Mestne občine Novo mesto, bodo v ospredju »cestna infrastruktura, 3. in 3.A razvojna os, hkrati pa smo zastavili velik del kolesarskih mrež in programe na področju razvoja podjetništva, novih delovnih mest, ureditev gospodarskih con in urejanja komunalne infrastrukture.«

(Tonska izjava: Mateja Jazbec)

(Tonska izjava: Gregor Macedoni)

Vinko Žagar z Urada za kohezijski politiko je izpostavil, da bo v obdobju 2021-2027 iz sporazuma o partnerstvu na voljo 3,26 milijarde (trije programi), iz programa EKP pa 3,2 milijardi evrov. Znotraj slednjega so trije skladi, med drugim tudi kohezijski, pri katerem, kot je poudaril, razmerje delitve denarja v programskem obdobju 2021-2027 med vzhodno in zahodno slovensko kohezijsko regijo ostaja enako kot v prejšnjem, torej 65 % za vhodno in 35 % za zahodno kohezijsko regijo. Za regijo JV Slovenija, ki sodi v vzhodno kohezijsko regijo, je bilo v prejšnji perspektivi na voljo 30 milijonov evrov, izvajani projekti pa so skupaj vredni več kot 60 milijonov evrov in morajo biti zaključeni, kot je pojasnila Jazbečeva, do leta 2023. Med 29 projekti jih je tako 13 že zaključenih, 14 jih je v zaključni fazi, dva pa nista bila pravočasno pripravljena in jih ni bilo moč realizirati. Gre za regionalni kolesarski povezavi Trebnje-Mirna Peč-Novo mesto in Novo mesto-Šmarješke Toplice-Škocjan. Za oba projekta si bomo prizadevali doseči, da se ju prednostno obravnava v naslednjem programskem obdobju.

Utrinki z dogodka: