Letošnje poročilo, ki je drugo po vrsti, so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj pripravljali v času korona krize, ki je izrazito povečala že tako visoko kompleksnost vpliva predhodnih mega-trendov na konkurenčnost in produktivnost držav in regij.

Literatura je namreč že pred korona krizo napovedovala, da bo tekom tega desetletja prišlo do prepleta vplivov digitalne preobrazbe s prehodom v četrto industrijsko revolucijo, demografskih sprememb, pa tudi prehoda v nizkoogljično družbo in gospodarstvo, ki bi se lahko odrazile najmanj v izjemnih spremembah v smislu hitrosti, širine in globine oz. celo v prelomnem prehodu. Korona kriza je že tako precej dramatične napovedi postavila v novo dimenzijo, na osnovi katere se je uveljavil termin prehoda v »novo normalnost«.

Pri pripravi poročila so poskušali posledice korona krize nasloviti v največji možni meri, velja pa ob tem opozoriti, da pomemben del študij in analiz vendarle izhaja iz obdobja pred to krizo, na kar velja biti pri branju pozoren.

Glede na daljnosežne posledice prepleta vseh omenjenih vplivov, ki jim Poročilo o produktivnosti 2020 namenja veliko pozornosti. Osrednja tema je letos posvečena digitalni preobrazbi, posledice katere se pričakuje že tekom tega desetletja in jo nekateri viri hkrati opredeljujejo kot najpomembnejši dejavnik prihodnje gospodarske rasti in prihodnje ravni blaginje. Intenzivno se preoblikujejo globalne verige vrednosti, tako pod vplivom mega-trendov kot zaradi korona krize. Vse to pa pomeni, da bo uspešnost posameznih regij in držav še bistveno bolj, kot je to veljalo do sedaj, pogojena z uspešnostjo in daljnosežnostjo odzivov vseh deležnikov, še posebej pa razvojnih politik, na vse omenjene izzive, čemur je v poročilu zato namenjena še dodatna pozornost.

Kriza covid-19 je nastopila po desetletju upočasnjene rasti produktivnosti, ki se je s 3,0 % v obdobju 2000–2008 znižala na 0,6 % v obdobju 2009–2019 (oz. na 1,4% v konjunkturno ugodnih letih 2014-2019), s čimer se je upočasnilo tudi dohitevanje razvitejših držav v gospodarski razvitosti, ki je temeljilo pretežno na povečanju zaposlenosti. Srednjeročno bo možnost dviga gospodarske rasti z večjo zaposlenostjo omejena zaradi demografskih sprememb, zato bo rast BDP mogoče doseči skoraj izključno s povečanjem rasti produktivnosti, ki jo bo treba, če Slovenija želi doseči razvitosti EU27 ali držav kot je Avstrija, opazno pospešiti. Preoblikovanje globalnih verig vrednosti pri tem Sloveniji lahko koristi.

Na področju znanja in neoprijemljivega kapitala, katerega pomen se bo v času četrte industrijske revolucije še povečal, je Slovenija zadržala relativne primerjalne prednosti glede na konkurenčne države in regije, ki pa jih postopoma izgublja.

Uspešna preobrazba in posledično dvig blaginje, bosta zato možna le na osnovi proaktivne razvojne politike usmerjene v spodbujanje inovacijsko podprte rasti. Ta bo morala temeljiti na izkoriščanju priložnosti, ki jih prinaša prehod v digitalno, pa tudi v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki bo zaradi naraščajočih podnebnih sprememb nujni vzporedni, kjer je to mogoče in smiselno, pa tudi komplementarni proces.

Intenziven prehod v industrijo 4.0 se pričakuje še pred sredino tega desetletja, torej bo obdobje prehoda izjemno hitro, vztrajanje na obstoječih proizvodnih metodah in poslovnih modelih pa bi bilo zato, še posebej za dobaviteljski del podjetniškega sektorja, izjemno tvegano. Navedeno velja ne le zaradi produktivnostne premije, ki jo omogoča digitalizacija v proizvodnem procesu, pač pa predvsem zaradi koristi, ki izhajajo iz digitalno spodbujenih inovacij, novih poslovnih modelov ter kvalitetnejših in drugačnih produktov oz. storitev, ki predstavljajo bistvo digitalne preobrazbe. 

Z ocenjenimi 26 % tehnično ogroženih obstoječih delovnih mest Slovenija sicer spada v skupino najbolj izpostavljenih držav, vendar pa bo dejanski vpliv na trg dela odvisen od ambicioznosti in hitrosti digitalne preobrazbe. Študije, ki temeljijo na mikro podatkih, namreč kažejo na pozitivno povezavo med digitalizacijo oz. robotizacijo in zaposlenostjo, kar pomeni, da podjetja, ki se uspejo prva preobraziti, realizirajo ne samo hitrejšo rast, ampak tudi pospešujejo zaposlenost.

Ambiciozna in hitra digitalna preobrazba zahteva tudi okrepljen socialni dialog in vnaprejšnji družbeni dogovor o načinih ohranjanja družbene in teritorialne kohezije, torej upravljanje digitalnega prehoda v smeri povečanja blaginje. Ob tem je ključno razumevanje, da neukrepanje povečuje nevarnosti za povečanje socialnih in tudi teritorialnih neenakosti.

Tako bodo npr. za uspešen prehod in preprečitev povečanja družbenih neenakosti še posebej pomembna pravočasno prilagojena in tudi okrepljena znanja in spretnosti prebivalstva, na kar Slovenija še ni ustrezno pripravljena. Podobno velja za teritorialni vidik: ker bo prihodnji razvoj in zaposlovalna perspektiva industrijsko usmerjenih, torej necentralnih regij Slovenije, primerjalno bolj odvisna od njihove digitalizacije, to pomeni, da je uspešna digitalna preobrazba tudi pogoj za skladnejši regionalni razvoj.

Slovenija se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe sicer uvršča rahlo za povprečjem EU, pri čemer svoj zaostanek postopno povečuje. Podjetniški sektor zaostaja pri vlaganjih tako v IKT opremo kot v programsko opremo in podatkovne baze, kar še posebej velja za predelovalne dejavnosti. Anketni podatki podjetij sicer kažejo na postopno povečevanje vlaganj v digitalizacijo in informatizacijo, vendar gre velik del teh v zagotavljanje tekočega poslovanja. 

Ko gre za osnovno raven uvajanja digitalizacije v podjetja, so velika podjetja med uspešnejšimi, majhna in srednja podjetja pa zaostajajo in so na povprečju EU. Pri tem pa podatki kažejo, da morajo slovenska podjetja pred uvajanjem rešitev 4.0 še precej izboljšati tudi obvladovanje obstoječih, 3.0 tehnologij. Visoko pripravljenost na industrijo 4.0 vseeno izkazuje dobra četrtina podjetij, kar je spodbuden podatek, ki predstavlja dobro osnovo za še dodatno pospešitev naporov pri uvajanju pametnih tovarn.

Ob tem so slovenska predelovalna podjetja močno osredotočena na klasično prodajo izdelkov, premalo izkoriščeni pa so poslovni modeli, vezani na storitve, ki povečujejo dodano vrednost. Posledično je nujno ne samo pospešiti stopnjo inoviranja, pač pa tudi poglobiti digitalno preobrazbo, ki se bo v večji meri odražala v povečanih prihodkih in digitalizaciji izdelkov in storitev, uvajanju digitalne miselnosti, digitalnih poslovnih modelih, storitvizaciji, pa tudi bolj odprtih modelih organizacije in poslovanja. Digitalna znanja in spretnosti odraslih in zaposlenih se postopoma zvišujejo, a ostajajo v mednarodni primerjavi relativno nizka in upočasnjujejo digitalno preobrazbo družbe ter gospodarstva. Prebivalke in prebivalci Slovenije sicer vpliv digitalnih tehnologij na gospodarstvo vrednotijo pozitivno, hkrati pa je delež posameznikov, ki pozitivno vrednotijo vpliv tehnologij na družbo najnižji med vsemi državami EU. To bi tudi lahko pojasnjevalo oceno podjetij, da nepripravljenost na spremembe predstavlja resno oviro za digitalizacijo. Pri digitalizaciji javnih storitev ključni problem predstavljajo storitve za podjetja, težave pa se kažejo tudi pri uporabi rešitev e-uprave. 

Glede na kompleksnost izzivov se mora država ukrepanja lotiti strateško, to je celovito, usklajeno in z dolgoročno perspektivo. Strateški pristop bo možen le na osnovi odprtega, povezanega in sodelovalnega pristopa s podjetniškim sektorjem in družbo na splošno, kar omogoča tudi ustrezno odzivno in prilagojeno razvojno politiko. 

Omogočitveni pogoji so kompleksni in se medsebojno dopolnjujejo, zato je dolgoročna, stabilna ter predvidljiva in kredibilna razvojna politika ključna, a ima svoje »pogoje« za uresničitev.

Več o sami konferenci, vključno s predstavitvami, si lahko ogledate na spodnjih povezavah.

_____

Publikacija Poročilo o produktivnosti 2020

Predstavitev Poročilo o produktivnosti 2020
dr. Peter Wostner, UMAR

Predstavitev Priprave na koriščenje sredstev VFO 2021-2027 in instrumenta NG EU
Monika Kirbiš Rojs, SVRK

Predstavitev Ali so naša proizvodna podjetja pripravljena na Industrijo 4.0?
Iztok Palčič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

Posnetek konference
 

 

PRIJAVA NA NOVICE

Želiš biti obveščen o aktualnih dogodkih, seminarjih, izobraževanjih in delavnicah?

Morda vas zanima tudi:

Vabilo podjetjem k objavi storitev za pametna mesta

Vabilo podjetjem k objavi storitev za pametna mesta

Vabilo podjetjem k objavi storitev za pametna mestaMinistrstvo za javno upravo in Skupnost občin Slovenije pozivata različne deležnike k sodelovanju na napovedanem razpisu Ministrstva za javno upravo za pametna mesta in skupnosti. V okviru tega vabijo podjetja, da...

Razvojni center Novo mesto d.o.o.

Podbreznik 15
SI-8000 Novo mesto

Javne informacije in CGP

CGP katalog najdete tukaj.

Logotipe najdete tukaj.

Katalog informacij javnega značaja najdete tukaj.

Delovni čas

Vsak delovnik od 7.00 do 15.00

Spremljajte nas na Facebook-u.

Pin It on Pinterest

Share This