Regijski posvet o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja

V Razvojnem centru Novo mesto je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) v sodelovanju s Platformo SLOGA 4. februarja 2020 organizirala prvi regijski posvet o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Posvet je bil organiziran v okviru priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda uresničevanja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda 2030), ki ga koordinira SVRK. Posvet je omogočil vpogled v regijske speficike in primere dobrih praks uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja na lokalni ravni. Udeleženci in udeleženke so poudarili pomen povezovanja socialno, gospodarsko ter okoljsko usmerjenih ukrepov spodbujanja trajnostnega razvoja in spremljanja uresničevanja kazalnikov trajnostnega razvoja tudi po regijah, ne le na nacionalni ravni.

Uvodoma je Kaja Primorac (SVRK) orisala prostovoljni nacionalni pregled uresničevanja Agende 2030 in vključujoč proces priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda, vključno z namenom regijskih posvetov in umeščanjem oblikovanih priporočil v prostovoljni nacionalni pregled. V uvodnem delu je koordinatorica Festivala lesa mag. Meta Kamšek predstavila tudi razstavo stolov z natečaja za oblikovanje lesenega stola kot poklon kočevskemu pragozdu – (PRA)STOL, ki ga že več let organizira Festival lesa, Kočevje.

Po uvodni predstavitvi so udeleženci v skupinah razpravljali o treh razsežnostih trajnostnega razvoja (socialni, ekonomski in okoljski) ter lokalnih izzivih in dobrih praksah udejanjanja ciljev trajnostnega razvoja.

V okviru socialne razsežnosti trajnostnega razvoja so se udeleženci osredotočili na podporo ranljivim skupinam, značilnim za regijo (predvsem Romi, tudi priseljenci). Zaradi gospodarskega razvoja se krepi tudi priseljevanje, zato je potrebno okrepiti prizadevanja na področju vključevanja priseljencev v okolje in družbo. »Prihajajo ljudje, ne samo delavci.« Med priporočili je bilo prepoznavanje in sistematična podpora države regiji na vseh področjih vključevanja, povezovanje institucij ter podpora programov za integracijo, vključevanje Romov v vse ravni izobraževanja, pa tudi stanovanjska podpora za brezdomne in socialno izključene. Kot primer ukrepa za znižanje stopnje revščine so izpostavili spodbujanje in financiranje programov vseživljenjskega učenja (tudi v okviru večgeneracijskih ter dnevnih centrov) in socialno aktivacijo, pri čemer je pomemben pristop »od spodaj navzgor«, torej na podlagi prepoznanih lokalnih potreb. Na področju zdravstvenega varstva bi bilo potrebno regijsko načrtovanje mreže podpore glede na potrebe, in sicer tako na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene oskrbe.

Glede gospodarske razsežnosti trajnostnega razvoja so udeleženci izpostavili neustrezno razmerje med minimalno plačo in socialno podporo, kar bi lahko urejala stimulativna davčna politika. Med ovirami so izpostavili tudi relativno slabe javne infrastrukturne povezave, potrebna bi bila posodobitev mreže javnega potniškega prometa kot ukrep v smeri trajnostne mobilnosti. Prav tako bi bilo smotrno krepiti sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, posebej v luči pomanjkljivega javnega financiranja te dejavnosti.

Na področju okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja so med priporočili poudarili krepitev komunalne opremljenosti naselij, ki se nahajajo v bližini kopalnih voda, dvig osveščenosti in naprednejši monitoring. Kot ključno priporočilo na področju biotske raznovrstnosti so izpostavili udejanjanje zavez Nature 2000, vključno z ozaveščanjem obdelovalcev zemljišč in krepitvijo poslovnih priložnosti na področju zaščite habitatov (npr. v obliki vzpodbud).

Udeleženke in udeleženci so opozorili, da regije ni mogoče obravnavati enovito (medtem ko je za Belo krajino značilno izseljevanje prebivalstva, se Novo mesto sooča s primanjkljajem delovne sile glede na potrebe gospodarstva), zato je težko oblikovati priporočila, relevantna za celotno regijo.

Prav tako so poudarili pomen povezovanja socialno, gospodarsko in okoljsko usmerjenih ukrepov spodbujanja trajnostnega razvoja ter smotrnost spremljanja uresničevanja kazalnikov trajnostnega razvoja tudi po regijah, ne le na nacionalni ravni. Izpostavili so tudi smotrnost povezovanja relevantnih procesov (npr. oblikovanje regionalnih razvojnih programov) in umeščanje Agende 2030 v te procese.

Na posvetu so sodelovali predstavniki in predstavnice Mestne občine Novo mesto, Občine Črnomelj, Občine Škocjan, Občine Trebnje, Razvojnega centra Novo mesto, Razvojno informacijskega centra Bela krajina, Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina – enote Metlika, Nacionalnega inštituta za javno zdravje – območne enote Novo mesto, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – območne službe Novo mesto, Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, Osnovne šole Semič, Grm Novo Mesto – Centra biotehnike in turizma, družbe Slovenski državni gozdovi, Kočevskega lesa, javnega podjetja Cerod, Centra za ravnanje z odpadki, Komunale Metlika, Društva za razvoj prostovoljnega dela Novo mesto, Območnega združenja Rdečega križa Slovenije Novo mesto in Festivala lesa.

V okviru priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda uresničevanja Agende 2030 v Sloveniji SVRK organizira regijske posvete, ki jih izvaja Platforma SLOGA. Že Agenda 2030 namreč prepoznava pomen vključevanja različnih deležnikov v proces pregleda uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja in organizacija regijskih posvetov omogoča vpogled v razlike med regijami, specifike ter primere dobih praks uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja na lokalni ravni.

Regijska delavnica Novo mesto – Poročilo