V okviru Festivala lesa in v sodelovanju s SRIP – Krožno gospodarstvo in SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, se je v petek, 11. oktobra 2019, ob 10. uri v Kulturnem centru Kočevje odvil strokovni forum z naslovom “GOZD IN LES KOT RAZVOJNI PRILOŽNOSTI ZA REGIONALNI RAZVOJ”. Dogodka sta se udeležila tudi dva predstavnika Razvojnega centra Novo mesto.

Strokovnjaki so predstavili izhodišča, ki vplivajo na načrtovanje programov okolja in prostora kot del RRP na področju gozdno-lesne verige, ki se navezujejo tudi na prehod v krožno gospodarstvo in izkazujejo pomembne vsebine za novo večletno EU finančno obdobje 2021–2027.

Forum je otvoril Primož Oven z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in predstavil izhodišča za organizacijo foruma – ta predstavlja priložnost za tesnejše povezovanje različnih deležnikov na področju gozda in lesa. Slovenija je prek Strategije za pametno specializacijo označila gozdno-lesno verigo kot strateškega pomena, zato je nujno nadaljevanje priprave strokovnih podlag in diskusije.

Janez Zafran je predstavil Zavod za gozdove Slovenije in načrtovanje in upravljanje z državnim gozdom. Delež državnih gozdov se povečuje, saj družba odkupuje površine za vzpostavitev gozdno-lesnih verig, s katerimi bi iz gozdov lahko izkoriščali večjo dodano vrednost (trenutno sicer večjega potenciala še nimamo). Prodaja pridobljenih virov in izdelkov je transparentna in ima odprta, znana pravila ter enake kriterije.

Darko Sajko je predstavil dejavnosti in projekte Direktorata za lesarstvo, ki je leta 2015 začel delovati pod okriljem MGRT.

Mojca Dolinar je predstavila pomembnost razumevanja podnebnih sprememb in potenciala naravnih virov v okviru predvidenega segrevanja podnebja. Predvidena je sprememba režima padavin in temperaturne spremembe. V okviru projekta so na ARSO izdelali podnebne projekcije za Slovenijo. Predvideno je tudi povečanje ekstremnih vremenskih dogodkov.

Andrej Bončina je predstavil potencial lesne proizvodnje in načrtovanje ohranjanja naravne reprodukcije gozdov skozi analizo priraščanja dreves. Različni gozdovi imajo različne produkcijske sposobnosti. Pred kratkim je bila izdelana prva fitocenološka karta, iz katere lahko na izbranih območjih ocenjujemo produkcijsko sposobnost v m3/ha.

Matija Klopčič je predstavil potencial vplivov podnebnih sprememb na rast gozdov. Zaradi podaljšane vegetacijske dobe je v Srednji Evropi možno že danes zaznati večjo volumensko rast (10–30 %) gozdov. Ob tem se pojavlja možnost, da izkoristek lesa ne bo več enak. Suša bo vplivala na manjšo volumensko rast, ki bi lahko bila bolj izrazita na jugu. Predvideno je, da bo prirast bukve približno enaka, da bo manj smreke in rdečega bora, a več hrasta in ostalih toploljubnih vrst. Dodal je še, da je na področju preučevanja sprememb drevesnih vrst malo aktualnih raziskav. Upravljanje z gozdom potrebuje ustrezne strategije, ki imajo pripravljene odzive – tudi na pojav gliv, insektov in ostalih patogenov.

Andrej Bončina je predstavil gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji. Gozdnogospodarski načrti so pripravljeni za vseh 14 območij območnih enot ZGS za obdobje 10 let. Načrti obsegajo 231 podenot, za katere je predviden posek in varstvena dela. Pomembnejše vsebine načrta so sestojna karta, karta funkcij, povezovanje lastnikov, Natura 2000 in participacija – večino jih najdemo na spletu.

Jože Mori je predstavil tematiko preprečevanja ekstremnih vremenskih pojavov, v kateri je bila predstavljena povezava med naravnimi in drugimi nesrečami v gozdovih ter njihov vpliv na različne gozdne združbe. Podlubniki in vetrolom prizadenejo veliko smreko, žledolom in vetrolom pa mlajše sestoje. Škode v slovenskih gozdovih so v zadnjih letih visoke, predvsem zaradi napadov podlubnikov. Obstoječi mehanizmi za sanacijo in preprečevanje škod so potrebni krepitve tudi v prihodnje.

Sašo Gorjanc iz ZGS je predstavil aktivnosti in dosežke projekta, v katerem so proučevali ekosistemske storitve kot sile trajnostnega razvoja. V okviru tega je bila izdelana Kraška strategija in karta investicij v bioraznolikost. Omenjena je bila tudi pobuda Rewilding Europe. Matjaž Harmel iz podjetja Zavita d. o. o. je dodal, da je potreben bolj aktiven pristop gozdarjev do lastnikov in krepitev komunikacije na podeželju z namenom povezovanja lastnikov.

Igor Milavec iz Gospodarske zbornice Slovenije je predstavil Stanje lesnopredelovalne industrije in njen prehod v industrijo 4.0. Predstavil je pobudi o Zakonu o upravljanju gozdov v času podnebnih sprememb in novelaciji zastarelega Zakona o upravljanju z gozdom. Opomnil je na slabo stanje gozdov na Češkem, česar si ne želimo doživeti v Sloveniji in pa poudaril pomen jelke, ki kaže večjo odpornost na predvidene podnebne spremembe.

Špela Ščap je predstavila rabo lesa v energetske namene. Največja porabnika sta gospodinjstva (55 % vseh gospodinjstev ogreva na lesno biomaso) in industrija. Letno v Sloveniji porabimo 5 mio m3 gozdno-lesnih sortimentov. Poudarila je manko razpoložljivih vhodnih podatkov o uporabljenem lesu v ogrevalne namene in potrebo po nadaljnjem izkoriščanju lesa kot goriva.

Miha Humar je predstavil potenciale in ovire podnebnih sprememb na lesno verigo. Izpostavil je preseganje sektorskih možnosti, pozdravil tovrstna srečanja, kjer ključni deležniki prisostvujejo z lastnimi viri in oblikujejo skupna stališča ter vprašanje, kaj se bo zgodilo z našim gozdom. Za trenutno stanje moramo namreč biti v veliki meri hvaležni našim predhodnikom. Povezovanje tega sektorja naj se nadaljuje v okviru grozdov SRIP.

Primož Oven je predstavil pomen lesa v krožnem biogospodarstvu. Povečanje populacije se odraža tudi v povečanju pritiskov na naravne vire. Zanašanje na krožno gospodarstvo je ključnega pomena, saj snovni tok energije, po kateri povpraševanje se povečuje, ostane zaprt. Predlagal je uvedbo termina lesno biogospodarstvo.

Primož Simončič iz Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavil LULUCF v Sloveniji (raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo) v okviru podnebne in energetske politike EU do leta 2030. Zaradi sposobnosti gozda, da srka toplogredne pline, je nujno razumevanje bilance emisij in ponorov. Preobsežna sečnja kaže na zmanjšanje količine ponorov v Sloveniji, torej pada tudi referenčna vrednost za gospodarstvo, ki kaže na razmerje med posekom in prirastom. V Sloveniji se gozdovi tudi starajo, kar nas umešča v neugodno situacijo.

Andreja Kutnar iz inštituta Innorenew CoE – centra Odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja je predstavila vizijo gozdnolesnega sektorja do leta 2040 in mednarodne aktivnosti inštituta na področju gozda in lesa v okviru evropske gozdnolesne tehnološke platforme FTP.

Vmes in na koncu je potekala diskusija. Izpostavljena je bila certifikacija in kontrola proizvodov vključno s komunikacijo s potrošnikom ter primer dobre prakse podjetja Tanin iz Sevnice. Na koncu sta se prisotnim zahvalila tudi Gregor Košir iz Občine Kočevje in Franc Vesel iz kabineta predsednika Vlade RS. Poudarila sta pomen podpore tovrstnim dogodkom, oblikovanja poslovnega modela za lesno industrijo in dolgoročnih usmeritev za načrtovanje in rabo gozdnolesnih izdelkov.

Na podlagi predstavljenih vsebin bo pripravljen zbornik, ki bo predstavljal pomemben del strokovnih podlag za naslednjo generacijo RRP, predvsem področij gospodarstva in upravljanja z naravnimi viri.

Po forumu je sledil ogled oglarske kope na Črnem vrhu nad Kočevjem.

Utrinki z dogodka:

PRIJAVA NA NOVICE

Želiš biti obveščen o aktualnih dogodkih, seminarjih, izobraževanjih in delavnicah?

Morda vas zanima tudi:

RAZVOJNA KONFERENCA regije Jugovzhodna Slovenija

RAZVOJNA KONFERENCA regije Jugovzhodna Slovenija

RAZVOJNA KONFERENCA regije Jugovzhodna SlovenijaPrijazno vas vabimo, da si v svojem urniku rezervirate torek, 10. decembra 2019 med 9.00 in 11.30 uro, ko bo potekala RAZVOJNA KONFERENCA regije Jugovzhodna Slovenija z namenom predstavitve razvojnih usmeritev regije v...

Ustvarjalne delavnice v Mirni Peči

Ustvarjalne delavnice v Mirni Peči

Ustvarjalne delavniceEurope Direct Novo mesto in občina Mirna Peč vabita na brezplačne Ustvarjalne delavnice v Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka.TERMINISreda, 20. 11. 2019, 17.00 - 19.00Ponedeljek, 25. 11. 2019, 17.00 - 19.00Torek, 26.11.2019, 17.00 -...

Razvojni center Novo mesto d.o.o.

Podbreznik 15
SI-8000 Novo mesto

Kontakt

Tel.: +386 7 33 72 980
E-mail: is.mn1574325439-cr@o1574325439fni1574325439

CGP katalog

CGP katalog najdete tukaj.

Logotipe najdete tukaj.

 

Delovni čas

Vsak delovnik od 7.00 do 15.00

 

 

Spremljajte nas na Facebook-u.

 

 

Pin It on Pinterest

Share This