Podnebne spremembe vse pomembneje vplivajo na načrtovanje lokalnega razvoja, občinske infrastrukture in pripravo investicijskih projektov. Evropske in nacionalne usmeritve zato vse bolj poudarjajo vključevanje podnebne odpornosti v razvojne politike, projektne prijave in izvajanje naložb. Občine in razvojne institucije se pri tem vse pogosteje srečujejo tudi z zahtevami po presojah podnebne odpornosti ter upoštevanju načela »da se ne škoduje bistveno« oziroma DNSH.
Z namenom krepitve znanj in praktičnih kompetenc je 19. in 20. maja na Mestni občini Novo mesto potekalo strokovno usposabljanje za občine in regije z naslovom Praktični vidiki presoj podnebne odpornosti. Usposabljanje so organizirali projektni partnerji Skupnost občin Slovenije v sodelovanju s partnerji ZaVita in ARSO v okviru strateškega projekta LIFE4ADAPT – LIFE Prilagodimo se podnebnim spremembam, ki poteka pod koordinatorstvom ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Usposabljanje je bilo namenjeno predvsem predstavnikom občinskih uprav s področij prostorskega načrtovanja, varstva okolja, komunalne infrastrukture in razvoja, pa tudi predstavnikom regionalnih razvojnih agencij ter lokalnih energetskih agencij. Namen programa je udeležencem ponuditi uporabna znanja za pripravo enostavnejših projektnih vlog in drugih projektov, pri katerih je treba ustrezno vključiti vidike prilagajanja podnebnim spremembam in podnebne odpornosti.
Od zakonodajnih okvirov do podatkovnih orodij
Prvi dan usposabljanja je bil namenjen poglobljenemu razumevanju podnebnih sprememb ter ključnih konceptov s področja blaženja podnebnih sprememb, prilagajanja nanje in podnebne odpornosti. Udeleženci so se seznanili z mednarodnimi in nacionalnimi zakonodajnimi okviri, podnebnimi modeli ter koncepti groženj, ranljivosti in tveganj, ki jih morajo občine vse pogosteje vključevati v razvojno načrtovanje.
Poseben poudarek je bil namenjen načelu DNSH, povezavam s SECAP dokumenti ter ključnim elementom krepitve podnebne odpornosti pri pripravi projektov. Udeleženci so spoznali tudi podatkovne vire in orodja, kot so podnebne projekcije, karte ogroženosti in različne podatkovne baze, ki so pomembna podpora pri pripravi strokovno utemeljenih projektnih prijav.
Usposabljanju se je pridružila tudi predstavnica ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je predstavila Misijo »Prilagajanje na podnebne spremembe« v okviru programa Obzorje Evropa ter možnosti vključevanja lokalnih skupnosti v evropske projekte in razpise.
Praktične vaje za kakovostnejše projektne prijave
Drugi dan je bil usmerjen v praktično uporabo pridobljenega znanja pri pripravi projektov. Udeleženci so se seznanili s konkretnimi pristopi za vključevanje podnebnih vidikov v načrtovanje aktivnosti, zahtevami postopkov CPVO in PVO ter primeri uporabe načela DNSH in podnebne odpornosti v praksi.
Skozi praktične vaje, razpravo in izmenjavo izkušenj so pridobili uporabne napotke za pripravo kakovostnih, trajnostno naravnanih in podnebno odpornih projektnih prijav. Dogodek je hkrati ponovno pokazal pomen sistematičnega krepitve znanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam na lokalni in regionalni ravni.
