V okviru projekta STRIVER je na Razvojnem centru Novo mesto potekal posvetovalni sestanek s slovenskimi partnerji in deležniki, namenjen pregledu stanja, razpoložljivih podatkov ter ključnih izzivov na območju reke Kolpe. Srečanje je bilo usmerjeno v povezovanje strokovnih podlag, sektorskih pogledov in obstoječih razvojnih procesov, ki so pomembni za krepitev odpornosti obmejnih rečnih območij na podnebne spremembe.
Na sestanku so bile predstavljene glavne vsebine projekta , prostorski podatki, stanje voda, ekološko stanje, sanitarni oziroma javnozdravstveni vidik ter pregled iz nastajajočega Regionalnega prostorskega plana JVSLO. Razprava je pokazala, da je Kolpa prostor prepleta številnih interesov: upravljanja voda, varstva narave, kmetijstva, turizma, ribištva, prostorskega razvoja, javnega zdravja in lokalnega prebivalstva.
Poseben poudarek je bil namenjen podatkovnim vrzelim in potrebi po boljšem povezovanju že obstoječih informacij. Udeleženci so poudarili, da je Kolpo treba obravnavati kot povezan rečni sistem, ki zahteva usklajen pristop na slovenski in hrvaški strani, ne le kot mejno reko. Za učinkovito upravljanje bodo potrebni skupni podatki, usklajeni režimi rabe prostora in vode ter boljša koordinacija pri načrtovanju ukrepov za obvladovanje hidroloških in podnebnih tveganj.
V okviru sestanka je bila izvedena tudi delavnica, na kateri so udeleženci po skupinah obravnavali čezmejne izzive ter ekstremne hidrološke in podnebne dejavnike. V ospredju so bili tri ključne težave: pomanjkanje vode, presežek vode ter kakovost vode. Gre za vprašanja, ki neposredno vplivajo na posamezne sektorje in zahtevajo prilagojene ukrepe na področju kmetijstva, turizma, narave, zdravja in prostorskega načrtovanja.
Razprava je pokazala, da je projekt STRIVER pomembna priložnost za povezovanje lokalne, regionalne in državne ravni ter za oblikovanje bolj usklajenega pristopa k upravljanju Kolpe.
Na Hrvaškem predstavili dosedanje rezultate
18. junija je na Reki na Hrvaškem v okviru Interreg SI-HR projekta STRIVER potekala tudi delavnica, na kateri smo partnerji slovenskim in hrvaškim deležnikom predstavili dosedanje rezultate projektnega dela. Usmerjena je bila v izzive obmejnih rečnih območij v razmerah podnebnih sprememb, predvsem na področju poplav, suš, nizkih pretokov, kakovosti vode ter čezmejnega upravljanja prostora. Predstavniki Razvojnega centra Novo mesto, smo kot projektni partnerji predstavili stanje in pregled iz nastajajočega Regionalnega prostorskega plana ter projekt povezali z obstoječimi prostorskimi in razvojnimi procesi na območju naše regije. S tem smo dodatno osvetlili pomen usklajevanja med projektnimi aktivnostmi, regionalnim načrtovanjem in potrebami lokalnih skupnosti.
Izvedena srečanja predstavljajo pomemben korak k oblikovanju skupnih strokovnih izhodišč, boljšemu povezovanju podatkov ter pripravi ukrepov, ki bodo prispevali k večji odpornosti obmejnih rečnih območij na prihodnje hidrološke in podnebne izzive.
Projekt se izvaja v okviru Programa Interreg Slovenija–Hrvaška (Prednostna naloga 1 – Zelena in prilagodljiva regija, Specifični cilj 2.4), njegov glavni cilj pa je povečati odpornost obmejnih rečnih območij na ekstremne hidrološke dogodke ter vzpostaviti trajnostne mehanizme za upravljanje podnebnih tveganj v čezmejnem kontekstu.
