Razvoj regij ni odvisen zgolj od infrastrukture in naložb, temveč predvsem od ljudi, njihovega znanja, kompetenc in možnosti za kakovostno življenje in delo. Temu vprašanju je bil namenjen medregijski dogodek Razvoj človeškega kapitala kot ključnega razvojnega potenciala regij, ki sta ga v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki včeraj pripravila Regionalna razvojna agencija Posavje in Razvojni center Novo mesto.
Regije se ob hitrih tehnoloških spremembah, pomanjkanju ustreznih kadrov in neugodnih demografskih trendih soočajo z vse zahtevnejšimi vprašanji. Kako zagotoviti, da bodo podjetja našla ustrezno usposobljene sodelavce? Kako mladim približati poklicne priložnosti v domačem okolju? In kako ustvarjati pogoje, v katerih bodo lahko prebivalci vseh generacij razvijali svoje potenciale ter kakovostno živeli in delali?
To so vprašanja, ki zahtevajo usklajeno delovanje gospodarstva, izobraževalnih ustanov, lokalnih skupnosti in regionalnih razvojnih organizacij. Prav povezovanje med temi deležniki je pomembno za prepoznavanje razvojnih potreb ter oblikovanje ukrepov, ki odgovarjajo na dejanske izzive regij.
V času, ko pripravljamo nove regionalne razvojne programe za obdobje 2028–2034, je zato še posebej pomembno, da razvoj človeškega kapitala postavimo med ključne razvojne prednostne naloge. Kot regionalni razvojni agenciji imava RRA Posavje in Razvojni center Novo mesto pri tem pomembno povezovalno vlogo. Naša naloga ni le prepoznavanje razvojnih potreb, temveč predvsem povezovanje partnerjev, oblikovanje skupnih rešitev in ustvarjanje pogojev, da se dobre ideje tudi uresničijo.
mag. Nataša Šerbec, direktorica RRA Posavje
Program dogodka je osvetlil več ključnih vidikov razvoja človeškega kapitala. Dr. Damjan Kavaš, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja, je predstavil, kako letos sprejeta Strategija regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 naslavlja demografske izzive in kakovost življenja v regijah. Izpostavil je, da se kapital seli tja, kjer je izvedba hitra in stroški vzdržni, prav tako se selijo talenti. »Ni dovolj izobraževati – regija mora znanje tudi zadržati in zaposliti,« je dejal ter opozoril tudi na demografijo, ki, kot je znano, kaže na upad delovno aktivnega prebivalstva. Zato se je treba razvoja lotevati bolj celostno, pri čemer so človeški viri eno od pomembnih področij. V strategiji je tako predviden policentrični razvoj z vizijo »35 km od kraja bivanja do kakovostnega delovnega mesta z višjo dodano vrednostjo.« Pomemben pogoj za uresničevanje te vizije je prav razvoj kadrov, zato strategija predvideva povezovanje izobraževalnih programov s potrebami gospodarstva, štipendijske ukrepe za deficitarne poklice, vseživljenjsko učenje ter krepitev digitalnih veščin, je izpostavil dr. Robert Drobnič z Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.
Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, je spregovoril o kadrih za gospodarstvo prihodnosti v regijah ter izzivih, povezanih z zagotavljanjem ustreznih znanj in kompetenc. Izpostavil je, da izziv ni le pomanjkanje ljudi, temveč je ključna vrzel med razpoložljivimi in potrebnimi kompetencami, hkrati pa je izjemno pomembno zavedanje podjetij, da je dolgoročna konkurenčnost mogoča le z vlaganjem v razvojih ključnih kompetenc zaposlenih.
Posebna pozornost na dogodku je bila namenjena tudi karierni orientaciji kot orodju za preprečevanje osipa in razvoj kadrov prihodnosti, čemur se posveča Karierni center za mlade VšečKAM in GREM+. Karierna svetovalka Maja Rupnik iz enote Kočevje je poudarila, da se mladi pri izbiri poklica in nadaljnje izobraževalne poti »pogosto srečujejo s pomanjkanjem informacij o poklicih, študijskih možnostih in potrebah trga dela. Zato imajo tovrstni centri pomembno vlogo, saj mladim nudijo podporo pri odkrivanju njihovih interesov, sposobnosti in kariernih možnosti.« Hkrati je izpostavila še pomen sodelovanja vseh deležnikov. Za uspešno karierno orientacijo je namreč nujno povezovanje šol, lokalnih skupnosti, podjetij, staršev in organizacij za podporo mladim.
Prispevki so ponudili izhodišča za razmislek o tem, kako bolje povezati razvojne politike, potrebe delodajalcev in razvoj posameznikov ter kako pravočasno prepoznavati znanja in kompetence, ki jih bodo regije potrebovale v prihodnje. Prav medregijsko sodelovanje omogoča prepoznavanje skupnih izzivov, prenos dobrih praks in iskanje rešitev, ki presegajo posamezne občine ali organizacije.
Utrinki z dogodka
Dogodek je bil organiziran s pomočjo sredstev tehnične pomoči evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, ki so med drugim namenjena krepitvi zmogljivosti regionalnih partnerjev za pripravo, medregijsko usklajevanje ter uresničevanje projektov in ukrepov, ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo skladov EU.
